Študentskega dela, kot ga imamo pri nas, v tujini povečini ne poznajo. Pri nas je v preteklosti pomenil predvsem dodaten zaslužek študentov, ki so si lahko nekaj ur na teden privoščili tudi delo. Za nekatere je sicer že v preteklosti študentsko delo pomenilo edini vir preživetja, večina pa je s študentskim delom zaslužila nekaj dodatnih evrov za stvari, ki si jih sicer ne bi mogli privoščiti.
Danes je študentsko delo še vse kaj drugega, kakor zgoraj opisana primera. Študentsko delo v kriznih razmerah namreč zaradi relativno majhnih obdavčitev postaja precej priljubljen način zaposlovanja kadrov. To pomeni, da nekateri »študirajo« še potem, ko so z rednim študijem že končali zgolj zato, da imajo službo. Drugi, ki se fiktivnega vpisovanja na fakultete ne želijo posluževati, pa ostanejo brez službe in na Zavodu za zaposlovanje. Kaj in koga danes študentsko delo sploh rešuje?
Mladi, ki so ravno zaključili s študijem in si ne najdejo zaposlitve, v študentskem delu vidijo nelojalno konkurenco. Če bo študentsko delo tudi v prihodnje ena izmed oblik zaposlitve tistih, ki se jim še uspe vpisati na eno izmed slovenskih univerz, potem imamo na področju zaposlovanja gotovo velik problem. Nekateri so proti študentskemu delu, kot ga poznamo pri nas, tudi zaradi dobičkov, ki si jih na račun študentov delijo študentski servisi. Spet drugi vidijo problem v obsegu ur, ki jih študenti smejo oddelati in ne razumejo, kako lahko s takšnimi resnimi zaposlitvami in delovnimi urami sploh uskladijo poglobljen študij.
Zagotovo obstajajo tudi med študenti taki, ki se s študentskim delom in svojo pridnostjo prebijejo skozi študentska leta. A roko na srce – na področju študentskega dela je najverjetneje več primerov zlorab kakor rednih študentov, ki delajo preko študentske napotnice, da bi si omogočili študij. Sicer se o ukinitvi študentskega dela pri nas še ne govori, so pa pomisleki o obliki, kot jo poznamo danes, pogosti. Zdi se, da se bo zavoljo pravičnosti in urejenega trga dela, moralo tudi na tem področju marsikaj spremeniti.