Razgovori za delo danes še zdaleč niso več takšni, kakršni so bili v preteklosti. Običajno najprej delodajalci izmed vseh prispelih prošenj izberejo nabor kandidatov, s katerimi bi se želeli srečati tudi osebno, nato pa jih povabijo na razgovor. Razgovori običajno potekajo v vsaj dveh ali treh krogih, v katerih se preko zaposlitvenega intervjuja, psiholoških ali drugih testov, naredi izbor najboljših oziroma najbolj primernih kandidatov za neko delovno mesto. Na koncu tako običajno ostaneta samo dva ali trije kandidati, ki se v zadnjem krogu razgovora skušajo dokazati, da so zares najbolj primerni za razpisano delovno mesto. To seveda za kandidate, ki se pripravljajo na razgovore pomeni veliko stresa in živčnosti. Toda tremo in stres je mogoče vsaj malo omejiti in obvladati, če se vsaj približno vemo, kaj nas čaka in se na to tudi nekoliko pripravimo.
Psihološki testi – zakaj jih delodajalci sploh uporabljajo?
Psihološke teste so podjetja oziroma delodajalci začeli uporabljati iz enega preprostega razloga – v svoj delovni tim so želeli pritegniti osebe, ki bi se tudi osebnostno kar najbolj prilegale klimi in vzdušju v podjetju, hkrati pa bi s svojimi osebnostnimi lastnostmi za podjetje pomenile tudi največjo dodano vrednost. S testi želijo delodajalci tako kar najbolje oceniti, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti kandidatov. Klasične intervjuje za delo zato delodajalci vse pogosteje kombinirajo s psihološkimi orodji (testi). Cilj psiholoških testov je, da se ugotovi človeške potenciale, prednosti, sposobnosti in značilnosti kandidatov. Na podlagi takšnih testov se nato delodajalci odločijo, ali nek kandidat s svojimi lastnostmi in potenciali ustreza zahtevam razpisanega delovnega mesta.
Katere vrste psiholoških testov poznamo?
Na grobo lahko ločimo test osebnosti in test sposobnosti. Prvi so pomembni za ugotavljanje vedenjskega profila kandidata, delodajalcu pa povedo tudi, kako bi se neka oseba obnesla na delovnem mestu. Testi sposobnosti so osredotočeni na preverjanje verbalne, prostorske, numerične, abstraktne sposobnosti kandidata. Nemogoče je, da bi se kandidat pripravil na čisto vse psihološke teste, saj obstaja ogromno različic takih testov. Različni testi so namenjeni temu, da se ugotovi različne lastnosti in sposobnosti človeka. Najpogosteje se pri ocenjevanju lastnosti in potenciala kandidatov uporablja osebnostni test, kjer delodajalec lahko spozna osnovne sposobnosti in značilnosti osebe. Tak osebnosti test poda vsaj 20 glavnih lastnosti posameznika, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali je neka oseba za delo primerna ali ne. Manj zahtevna delovna mesta seveda ne potrebujejo tako širokih testov, kot se uporabljajo za vodstvena ali strokovno zelo zahtevna delovna mesta. Med osebnostnimi testi se veliko uporabljajo kateri izmed Hollandovi testov osebnosti, kjer mora posameznik obkrožiti številko od 1 do 5, pri tem pa ovrednotiti, kako močno neka trditev velja zanj. Zelo pogosti so tudi testi za merjenje inteligence, ki so večinoma sestavljeni iz logičnih nalog in raznih zaporedij, katere je potrebno logično nadaljevati. Pri iskanju specifičnega kadra se delodajalci pogosto poslužujejo tudi poklicno orientiranih testov, v katerih jih zanima, kakšne so poklicne ambicije kandidatov. Testi običajno trajajo nekaj ur, pogosto so za kandidate tudi precej naporni.
Kako se lotiti reševanja psiholoških testov?
Psihološke testov je najbolje reševati tako, da pri oblikovanju odgovorov kandidat razmišlja čim bolj splošno. Raziskave so pokazale, da se ne izplača odgovarjati tako, da bi s svojimi odgovori želeli naredili čim boljši vtis. Pri profesionalnih psiholoških testih je namreč mogoče ugotoviti, če je nek kandidat v vseh svojih odgovorih iskren. Pomembno je, da kandidat dobro prebere in razume navodila – da torej ve, kaj se od njega pri testu zahteva oziroma pričakuje. Pri odgovarjanju tudi ni smiselno pretirano razmišljati, ampak se je najbolje odločiti za tisti odgovor, ki nam najprej pride na misel. Tak odgovor je običajno najbolj iskren in tudi najbolj ustrezen. V nobenem primeru pri testu ni pametno kopirati odgovorov od osebe, ki sedi poleg vas, saj psihološki testi od kandidatov ne pričakujejo pravilne ali nepravilne odgovore. S prepisovanjem bo kandidat tako dosegel kvečjemu to, da bodo njegovi odgovori zmedeni ali pa v najslabšem primeru čudni.
Kako se pripraviti na teste?
Ker psihološki testi ugotavljajo vaše potenciale in sposobnosti, posebne priprave ne terjajo, je pa prednost, če se je kandidat s tovrstnimi testi že srečal, saj mu bo nekoliko lažje, ker bo vedel, kaj lahko na testu pričakuje. Najbolje se je pred testom dobro spočiti, saj taki testi običajno trajajo več ur, prav tako s sabo vzemite kak prigrizek in vodo. Pred testom se skušajte čim bolj zbrati in ne pozabite, da na test niti ne bi bili povabljeni, če ne bi bili v najožjem krogu kandidatov za zasedbo delovnega mesta. Psihometrična testiranja za delodajalce pomenijo precejšen strošek, zato nanje povabijo tiste, za katere resnično verjamejo, da bi bili za razpisano delovno mesto najboljši. In ne pozabite, če nekega delovnega mesta po reševanju psiholoških testov niste dobili, to ne pomeni, da z vami nekaj ni v redu ali pa, da nikoli ne boste našli zaposlitve, ampak preprosto pomeni to, da je neka druga oseba s svojimi lastnostmi in sposobnostmi bolj ustrezala razpisanemu delovnemu mestu.
Preverite, kateri testi vas lahko vse doletijo na razgovoru za delo.