Poklici za ženske, ki razbijajo stereotipe

poklici za zenske

5 »nenavadnih« in neobičajnih poklicev za žensko

Stekleni strop, materinski zid, zaposlitveni in poklicni stereotipi so ovira, da se ženske ne odločajo za nekatere vrste poklicev. Ženskam se zaradi zgodovinske vloge pogosto ne pripisuje opravljanje določenega poklica. Evropska unija želi predreti stekleni strop, odpraviti stereotipe, ponuditi priložnost in odpraviti ovire, ki bi ženske kakorkoli omejevale k napredovanju, izpostavljanju in opravljanju “nenavadnih” poklicev.

Če je včasih veljalo, da je ženska učiteljica, vzgojiteljica, tajnica, gospodinja, prodajalka, frizerka in kozmetičarka, danes temu ni več tako. Vedno več žensk, čeprav še vedno premalo, jih je v arhitekturi, kemiji, gradbeništvu, politiki, v računovodstvu, na managerskih funkcija ipd. Še vedno pa obstajajo nekateri poklici, kjer ženske še zdaleč ne prevladujejo. Kateri so ti zanimivi poklici, po katerih običajno ženske ne posegajo, pa bi lahko:

Neuroznanstvenica

Nevroznanost je izredno zanimivo področje, ki se izredno hitro razvija. Neuroznanost je razvijajoče in multidisciplinarno področje, ki raziskuje živčevje in najbolj kompleksi del našega telesa – možgane. Delo neuroznanstvenika zajema raziskovalno delo, ki poteka v laboratoriju, v zdravstvenih domovih kot tudi v pisarni. Neuroznanstenik sodeluje pri razvoju, testiranju zdravil in zdravljenju različnih bolezni, povezanih z možgani in živčevjem. Znana področja neuroznanstvenega raziskovanja so na primer, kako zdravila delujejo na možgane, kaj povzroča določene bolezni, kot so na primer Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, ali shizofrenija. Neuroznanost je povezana z različnimi drugimi disciplinami, kot so kemija, medicina, biologija, fizika, psihologija, inženiring ipd.

Inženirka gorivnih celic

Delo inženirja gorivnih celic poteka na univerzah, proizvodnih obratih predvsem pa v laboratorijih. Inženir preskuša gorivne celice, razvija področje in uvajajo ter razvijajo nove tehnologije in naprave. Inženirji preizkušajo gorivne celice, njihovo zanesljivost in si prizadevajo iz njih pridobiti čim večjo učinkovitost. Njihovo delo je pestro in zanimivo, saj preiskujejo možnosti novih obnovljivih virov, kako bi se nova in obnovljiva goriva uporabila v gorivnih celicah, kako ustvariti čim manj emisij in kje vse je možno pridobljeno energijo uporabiti – avto, letalo, prenosnik ipd.

Inženirka letalske in vesoljske tehnologije

Delo letalskega in vesoljskega inženirja zajema raziskovanje, preizkušanje, razvijanje in projektiranje vesoljskih plovil, helikopterjev, letal ter satelitov. Inženirji razvijajo nove tehnologije in sestavne dele ter proučujejo delovanje letal in drugih zračnih plovil. Letalski in vesoljski inženir deluje na področju letalstva in astronavtike in skrbi za komunikacijo in prenos podatkov ter lažji in varnejši zračni promet. Pomembno je poznavanje fizike, kemije, računalništva, strojništva, inženiringa ipd.

Računalniška forenzična analitičarka

Digitalna forenzika je veja forenzične znanosti, ki se ukvarja z obnovo in zajemom podatkov v digitalnih napravah – mobitelih, računalnikih ipd. Digitalna forenzika je pogosto povezana z zbranjem dokazov in kriminalnimi dejanji. Pri izvajanju dela je treba imeti veliko računalniškega znanja in poznavanje zapletenih tehnoloških postopkov ter poznavanje osnov pri zbiranju dokazov, da so ti po zakonu verodostojni. Računalniški forenzični analitik deluje v timu skupaj z drugimi preiskovalci, detektivi in s pomočjo svojega znanja s področja forenzike in računalništva pridobiva informacije iz digitalnih naprav. Računalniški forenzični analitik ima pogosto opravka z vdori v sisteme, s šifriranjem gesel, z izbrisi datotek.

Klimatologija

Delo klimatologa zajema preučevanje vremenskih in podnebnih sprememb v določenem časovnem obdobju. Klimatolog preučuje nestanovitnost vremena, učinke spremenjenega podnebja na druge sfere življenja, predvsem biosfero. Pri svojem delu si klimatolog pomaga z sateliti. Klimatologovo delo obsega primerjavo in proučevanje morskih tokov, vulkanov in njihovih izbruhov, podnebnih trendov, velikost ledenikov – taljenja ledu, temperature morja, pokritost neba z oblaki ipd. Klimatolog oblikuje modele, napoveduje prihodnje spremembe in razlaga pretekle dogodke.