Podjemna pogodba

podjemna pogodba

Pogodba o delu ali podjemna pogodba je namenjena vsem vrstam dela, ki jih po naročilu naročnika opravi izvajalec oziroma podjemnik. Podjemnik se s pogodbo zaveže, da bo opravil določen posel, ki je lahko izdelava ali popravilo neke stvari, lahko pa tudi kakšno telesno ali umsko delo.

Prvenstveno je torej pogodba o delu namenjena izvajanju določenih, praviloma enkratnih del, kjer ima podjemnik praviloma specifično znanje, ki ga naročnik potrebuje. Lep primer pogodbe o delu je primer, ko naročnik pri zlatarju naroči izdelavo prstana s posebno gravuro. Z zlatarjem, podjemnikom se naročnik natančno dogovori, kakšen bo prstan, kaj bo vgravirano nanj, do kdaj bo zlatar izdelal prstan in pa seveda, kolikšno ceno bo plačal zanj.

Bistvene značilnosti podjemne pogodbe

Za samo sklenitev pogodbe o delu ni predpisana nobena posebna oblika, lahko je naročilo dano v ustni obliki ali pa pisno.

Pomembno je, da je pri podjemni pogodbi podjemnik odgovoren za rezultat, to pa pomeni, da mora naročniku zagotoviti, da bo stvar izdelana, opravljena oziroma popravljena do dogovorjenega roka. Podjemnik si sam organizira delo in mora sam poskrbeti za primerne delovne prostore, priskrbeti si orodje za delo in v nekaterih primerih tudi material.

Material za delo lahko podjemniku priskrbi tudi naročnik, če pa ga priskrbi podjemnik, se morata natančno dogovoriti o kakovosti materiala. Če takšnega dogovora ni, je podjemnik dolžan opraviti posel z uporabo materiala srednje kakovosti.

Podjemnik je pri svojem delu samostojen in ni podrejen naročniku, to je tudi bistvena značilnost, po kateri se pogodba o delu razlikuje od delovnega razmerja, pri katerem je bistveni element podrejenost delavca delodajalcu. Kljub samostojnosti pa je podjemnik dolžan spoštovati naročnikova navodila in mu omogočiti nadzor nad izvajanjem dela, če to ustreza naravi posla.

Obdavčitev podjemne pogodbe

Po novi zakonodaji, zlasti Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), je pomembno ali gre za odvisno ali neodvisno opravljanje dela, na samostojen ali trajen način. Če gre za neodvisno opravljanje dela, na samostojen način, potem gre za obdavčitev dohodka iz dejavnosti, za katero se predpostavlja, da jo zavezanec opravlja trajno. Takšen zavezanec mora biti vpisan tudi v register s področja svoje dejavnosti.

V primeru, ko pa se pogodba o delu uporablja za izplačevanje dohodka, ki je nastal v odvisnem razmerju med naročnikom in podjemnikom, pa se uporabljajo predpisi za obdavčitev dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Davčno osnovo predstavlja bruto dohodek, zmanjšan za 10% normiranih stroškov, od tako dobljenega zneska se potem odmeri in plača akontacija dohodnine v višini 25%. V primeru, da podjemnik ni zavarovan za polni delovni čas, pa mora podjemnik plačati še 15,5% prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 6,36% prispevka za zdravstveno zavarovanje.