Komu škoduje delo na črno?

Delo na črno

Delo na črno je ena izmed najbolj razširjenih oblik sive ekonomije. Gre za dokaj resen družben in ekonomski problem, ki se ga z raznimi mehanizmi skuša lotiti tudi naša država. Reševanje takšnih nepravilnosti je precej zahtevno, saj je delo na črno izjemno težko odkriti. V Sloveniji je pred časom začela intenzivno potekati oglaševalska kampanja, s katero želijo državne institucije opozoriti na to problematiko, hkrati pa pri ljudeh doseči zavedanje, da z delom na črno najbolj škodujejo sebi.

Delo na črno je za državo in posameznika neugodno iz več vidikov. Prvi je gotovo varnost osebe, ki dela v takšnih pogojih. Takšna oseba je nezavarovana s strani delodajalca, pogosto pa je na milost in nemilost prepuščena volji tistega, ki ga plačuje za opravljeno delo. Delo na črno je pereč problem tudi pri tujih delavcih, ki pogosto opravljajo zahtevna fizična dela, tudi dela na višinah, in ki v primeru poškodbe ne morejo zahtevati odškodnine, pogosto pa za zdravljenje celo plačajo iz lastnega žepa. Tovrstno delo tako človeka oropa osnovne varnosti, tudi finančne, saj mu tisti, ki naj bi mu opravljeno delo plačal, tega ni dolžan storiti.

Delo na črno seveda škoduje tudi državi. V Evropi države tako letno izgubijo velik del denarja, ki bi se sicer v državne blagajne zlil zaradi pobranih davkov. Od dela na črno ima največ delodajalec, ki za delavca ni dolžan plačati prispevkov. Toda tudi njega lahko, če ga odkrijejo, doletijo velike denarne kazni.

V končni fazi pa je najpomembneje, da s takšnim delom škodujemo družbi kot celoti. Dokler se ne bo spremenila mentaliteta vseh ljudi, do tedaj bo tudi delo na črno nemogoče iztrebiti.