Pogodba o naročilu avtorskega dela ali populistično imenovana ‘avtorska pogodba’ se vedno pogosteje pojavlja na trgu dela, ko se pojavi potreba po izplačevanju zaslužka, študentskih napotnic ni več, pogodbe o zaposlitvi pa delodajalec (še) ni pripravljen skleniti z delavcem.
Avtorsko pogodbo ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah in jo definira kot pogodbo, s katero se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Naročnik lahko poleg tega tudi nadzoruje posel in daje avtorju navodila, pri čemer pa ne sme posegati v avtorjevo svobodo izražanja. Glede ostalih vprašanj je avtorska pogodba urejena enako kot podjemna pogodba.
Razlikovanje med avtorsko in podjemno pogodbo
Ključna razlika med avtorsko in podjemno pogodbo je v predmetu pogodbe, avtorska pogodba se sme namreč sklepati samo za ustvarjanje na področju književnosti, znanosti in umetnosti. Namen zakonodajalca je bil torej omogočiti ljudem, ki ustvarjajo avtorsko delo, da ga ustvarjajo v duhu umetniške in znanstvene svobode, ne da bi bili pri tem omejeni s predpisi delovnega prava, delovnim časom, vezanostjo na delodajalca in podobnim, kljub temu pa zavarovati nekatere njihove pravice, med katerimi izstopa avtorska pravica.
Poleg tega pa avtorska pogodba poizkuša avtorjem, zlasti pri zadnji spremembi zakonodaje, omogočiti tudi, da bi vseeno imeli nekaj pravic, ki spadajo v delovno in socialno pravo, zlasti na področju davčnih in prispevnih obveznosti.
Višina prispevkov in davkov, ki se nanašajo na avtorski honorar
Koliko prispevkov in davkov je dolžan plačati avtor iz svojega honorarja, je odvisno od tega ali gre za odvisno ali neodvisno opravljanje dela, na samostojen ali trajen način. Pojme ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki ureja tudi obdavčitev avtorskega honorarja. ZDoh-2 loči med obdavčitvijo dohodka iz dejavnosti, katerega bistvo je, da je dohodek dosežen z neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti, ob tem pa se predpostavlja, da zavezanec dejavnost opravlja trajno. Tak zavezanec je dolžan biti vpisan tudi v register, ki se vodi za področje njegovega dela.
Druga opcija pa je obdavčitev dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, kjer je mišljeno delovno razmerje ali vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. V smislu te opredelitve je pojasnjena obdavčitev avtorske pogodbe.
Avtor je dolžan plačati 25% od davčne osnove za akontacijo dohodnine, ki jo avtor izračuna tako, da od bruto dohodka odšteje 10% normiranih stroškov in na ta način dobi davčno osnovo, nadalje 15,5% prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 6,36% za obvezno zdravstveno zavarovanje od bruto dohodka. Ob tem pa mora naročnik plačati poleg avtorjevega bruto honorarja še 8,85% prispevkov za pokojninsko in invalidsko blagajno iz naslova prispevka za posebne primere zavarovanja in 0,53% v zdravstveno blagajno iz istega naslova.
Ponazorjeno na primeru:
Bruto dohodek: 1000,00€
Normirani stroški (10% od bruto dohodka): 100,00€
Davčna osnova: bruto dohodek – normirani stroški: 900,00€
Akontacija dohodnine: 25% od davčne osnove: 225,00€
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 15,5% od bruto dohodka: 155,00€
Prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,36% od bruto dohodka: 63,60€
Neto znesek: Bruto dohodek – akontacija dohodnine – oba prispevka: 556,40€
Delodajalec plača: 9,38% od bruto dohodka: 93,80€
Skupni strošek delodajalca znaša 1093,80€