Javna dela so posebna oblika zaposlitev in so del aktivne politike za spodbujanja zaposlovanja in kreiranja novih delovnih mest. Za mnoge je ta oblika zaposlitve tista mala rešilna bilka za preživetje.
Vsako leto izide razpis za izvajalce javnih del. Za izvajalce javnih del se lahko prijavijo le neprofitne organizacije, kot so javni zavodi, občine, centri za socialno delo, vrtci, šole ipd. in so registrirani v Republiki Sloveniji. Vsak posamezni izvajalec lahko na ta način zaposli določeno število brezposelnih oseb. Število oseb je odvisno od števila zaposlenih delavcev v podjetju na zadnji dan v mesecu pred oddajo ponudbe za javna dela. Zanimanje za javna dela je običajno veliko, zato so tovrstna dela običajno zasedena v razmeroma kratkem času. Javna dela so med iskalci zaposlitve, posebej med mladimi, zelo iskana in zaželena.
Javna dela potekajo na različnih področjih:
- kmetijstvo
- vzgoja, izobraževanje in šport
- naravovarstvo in komunala
- kultura
- socialno varstvo
Programi javnih del so časovno omejeni, po navadi trajajo največ 1 leto.
Komu so namenjena javna dela?
Javna dela so namenjena registriranim brezposelnim osebam, ki so registrirani neprekinjeno, kot brezposelni vsaj eno leto – lahko se prednostno obravnava določena skupina ljudi. Po navadi so ta dela namenjena težje zaposljivim osebam (npr. romi, invalidi, mlajši od 30 let, starejši od 60 let ipd.).
Kako se lahko prijavim na javna dela?
Udeleženci, ki želijo opravljati javna dela, pri razpisanih izvajalcih javnih del, se morajo prijaviti na razpis. Priporočamo, da svojo željo in zahtevo čim hitreje sporočite osebnemu svetovalcu na Zavodu za zaposlovanje. Zainteresiranost oseb za javna dela je veliko in grejo v večjih mestih dokaj hitro. Svetovalca prosite, da vas takoj, ko izpolnite pogoje, uvrsti na seznam. Izbor za javna dela potekajo na podlagi zakona in določil, ki določajo, katere osebe imajo prednost pri zaposlitvi pri javnih delih.
Kakšna je razlika med zaposlitvijo javnih delih in »navadno« zaposlitvijo?
Brezposelne osebe, prijavljene za opravljanje javnih del, sklenejo posebno zaposlitveno pogodbo z izvajalcem javnih del. Od »navadne« zaposlitvene pogodbe se razlikuje v: trajanju zaposlitve, višini plačila, trajanju letnega dopusta in razlogov za prenehanje ipd. Delavnik pri javnih delih prav tako znaša 40 ur na teden. Razlika je tudi v tem, da delavci, ki delajo preko javnih del, niso zaposleni na sistemiziranem delovnem mestu.
Kakšno je plačilo pri javnih delih?
Najpomembnejše vprašanje je seveda plačilo. Višina plače je določena glede na stopnjo izobrazbe udeleženca javnih del. Tisti s prvo stopnjo izobrazbe so upravičeni nekje do 80 % bruto minimalne plače. Tisti s peto stopnjo izobrazbe dosegajo bruto minimalno plačo, tisti z visoko izobrazbo pa dosegajo nekje do 120 % minimalne bruto plače.
| Stopnja izobrazbe | Bruto | Bruto Bruto |
| I. | 631,32 | 732, 96 |
| II. | 670,78 | 778, 78 |
| III. | 710,24 | 824, 59 |
| IV. | 749,69 | 870, 39 |
| V. | 789,15 | 916, 20 |
| VI. | 868,07 | 1.007, 83 |
| VII. | 946,98 | 1.099, 44 |
Zaposlen ne dobijo dodatka za minulo delo ali za zahtevnost dela, dobijo pa plačano malico in prevoz na delo. Zaposlenim osebam pripada regres za letni dopust v višini minimalne plače ter minimalni dopust – cca 20 dni. Izračun plač za leto 2014 se v letu 2015 verjetno ne bo bistveno, korenito spremenil, zato objavljamo okvirno lestvico. Podrobnejši podatki bodo, verjetno z letom 2015, objavljeni na Zavodu za zaposlovanje.