Delavcu najbolj prijazne oblike zaposlitve

prijazne oblike zaposlitve

Spremenjene razmere na delovnem področju danes pogosto terjajo tudi spremenjene delovne pogoje. Pogosto so takšne spremembe žal na škodo delavca – v tem primeru gre za t.i. neprijazne oblike dela (npr. delo med vikendi ali izmenah, nadure, pogodbe za določen čas, priložnostno/občasno delo, razne honorarne, podjemne pogodbe, s.p.-ji, ipd.). Za delavca so tovrstne oblike dela seveda neugodne, saj pomenijo manj prostega časa za družino, več delovnih ur, terjajo veliko mero fleksibilnosti s strani delavca, manj zanesljive delovne pogoje, neredne ali nizke prihodke, negotovost, ipd. Mnoga podjetja v svetu so že ugotovila, da lahko le zadovoljen delavec dobro in strokovno opravi svoje delovne naloge, zato so začela več poudarka namenjati razmeram, v katerih delajo delavci. Pri nas so takšna prizadevanja žal še precej v povojih, spodbudno pa je dejstvo, da se po prijaznejših oblikah zaposlitve ozirajo nekatera večja podjetja, ki bodo s svojim zgledom gotovo za sabo potegnila tudi druge.

Katere so delavcu prijazne oblike zaposlitve?

  • Zaposlitev za nedoločen čas: Mnogim na misel najprej gotovo pade zaposlitev za nedoločen čas, čeprav je potrebno biti pri tem bolj natančen. Zaposlitev za nedoločen čas zares pomeni večjo mero gotovosti in sigurnosti, po drugi strani pa raziskave kažejo, da mnogo delavcev s pogodbo za nedoločen čas s svojim delovnim mestom še zdaleč niso zadovoljni. Če nekdo na delovnem mestu trpi zaradi mobinga, nečloveških pritiskov in pretiranih norm, in ima pogodbo za nedoločen čas, potem v takem primeru težko govorimo o delavcu prijazni obliki zaposlitve.
  • Delo na daljavo: Prijazna oblika zaposlitve je gotovo delo na daljavo, saj s strani delodajalca ta oblika dela izkazuje veliko mero fleksibilnosti in prilagodljivosti v delovnem procesu. Vsa dela se seveda ne morejo opravljati na daljavo, kjer pa je to mogoče, bi bilo za delavce idealno, da bi jim bilo ponujeno na razpolago, da določene delovne naloge opravljajo tudi na ta način. V tujini je praksa že pokazala, da delo na daljavo pomeni zvišano produktivnost in uspešnost opravljenega dela, hkrati pa delavec lahko prihrani čas za vožnjo.
  • Krajši delovni čas: Pri nas se za skrajšan delovni čas (npr. polovični) pogosto odločajo mlade mamice, katerim država do tretjega leta starosti njihovega otroka krije preostalo polovico prispevkov za socialno varnost. Drugače pa se delavci za to obliko dela sami od sebe redkeje odločajo, saj to pomeni nižjo plačo in neplačane prispevke. Na tem področju bi veliko lahko naredila zlasti država, ki bi z raznimi olajšavami lahko spodbudila delodajalce, da zaposlujejo s skrajšanim delovnim časom, na ta način pa bi bilo zaposlenih tudi več ljudi za isto delovno mesto.
  • Delitev delovnega mesta: Za delavca je gotovo mnogo bolj prijazno, če ve, da je v času njegove bolniške odsotnosti ali dopusta, na njegovem delovnem mestu nekdo, ki pozna delo in bo namesto njega lahko uredil vse nujne zadeve. Večina delovnih mest žal ni deljenih, zato delo v času odsotnosti delavca stoji, delavca pa po dopustu ali zaključeni bolniški čaka kup neopravljenega dela. Delitev delovnega mesta za delavca torej pomeni določeno varnost in zagotovilo, da nekdo krije njegov hrbet.
  • Fleksibilni delovni čas: Fleksibilni delovni čas je za delavca gotovo ena izmed najbolj prijaznih oblik zaposlitve, toda pri nas ga žal še vedno prakticira premalo podjetij. Na ta način so v tujini že pokazali, da se da delati zelo učinkovito in strokovno, poviša pa se tudi produktivnost. Če lahko delavec sam razporedi svoj delovni čas, bo delo gotovo opravil hitro in učinkovito, po drugi strani pa zaradi tega ne bo trpelo njegovo osebno življenje.
  • Delo na domu: Tudi delo na domu je ena izmed prijaznejših oblik zaposlitve, ki pa je seveda ni mogoče uvajati pri vseh delovnih mestih. Tam, kjer je to mogoče, je s strani delodajalca gotovo smiselna izbira, saj na ta način oseba opravi delo, delodajalec pa prihrani pri potnih stroških.