Pogodbeno zaposlitveno razmerje je lahko prekinjeno tako iz strani delodajalca kakor iz strani delavca. Odpoved zaposlitve je lahko redna ali izredna. Razlika med eno in drugo je v odpovednem roku. Če gre za redno zaposlitev to pomeni, da delavcu delovno razmerje preneha teči šele po pretečenem odpovednem roku. Odpovedni rok pa začne teči dan po vročeni odpovedi s strani delodajalca ali delavca. Izredna odpoved odpovednega roka ne predvideva, saj do nje navadno pride v primerih, ko bodisi s strani delodajalca bodisi s strani delavca nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Odpoved pogodbe mora biti vselej pisna, samo ustni dogovor ni dovolj.
Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi kadar koli in brez obrazložitve. Delodajalec mora na drugi strani navesti utemeljene razloge, ki jih mora tudi dokazati, če želi delavcu redno odpovedati delovno razmerje. Delodajalec mora v pisni odpovedi navesti in obrazložiti odpovedni razlog. Delavca mora hkrati opozoriti na njegove pravice iz naslova brezposelnosti in na pravno varstvo. Odpovedni rok ne sme biti krajši od zakonsko določenega roka, daljši pa se lahko določi s pogodbo o zaposlitvi.
Utemeljeni razlogi, na podlagi katerih lahko delodajalec odpusti delavca so:
Vsi razlogi, ki so zadostni za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, so našteti v 119. členu ZDR-1 s strani delodajalca in v 111. členu s strani delavca. Med razlogi je tako na primer lahko kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, če delavec recimo pet dni zapored ne pride na delo, pa o odsotnosti in razlogih zanjo ne obvesti delodajalca itd. Za izredno odpoved se zahtevajo določeni dokumenti :
