Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se, kot že ime pove, sklepa za določeno časovno obdobje. Da gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mora biti navedeno v pogodbi o zaposlitvi, določeno mora biti tudi časovno obdobje, če ne, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) šteje, da gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je zgolj posebnost pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, zato zanjo, glede predpisov o obliki, pravic, obveznosti in sestavin, velja čisto vse, kar velja za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pri tem pa je potrebno upoštevati nekaj posebnosti.

Prva in najpomembnejša posebnost je že zgoraj omenjena obveznost določitve časa trajanja zaposlitve, v nasprotnem primeru se domneva, da gre za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, kar je v slovenskem pravnem redu pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa naj bi bila izjema.

Kdaj je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas?

ZDR-1 s 54. Členom predpisuje, kdaj je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas in sicer, kadar gre za:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je po svojem bistvu torej namenjena primerom, katerih narava ali vrsta dela to zahtevata, pa naj gre za povečan obseg dela, sezonsko delo, vodilne delavce ali pa projektno delo, namen zaposlovanja za določen čas je olajšati zaposlovanje delodajalcem, pri katerih obstaja začasna potreba po delu določenega delavca.

Posebnosti in omejitve, kadar gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas

Da ne bi prišlo do izkoriščanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za lažje odpuščanje delavcev in zmanjševanja socialne varnosti, zakon predvideva nekatere ukrepe, ki poskušajo preprečiti zlorabo tega instituta.

Med pomembnejšimi je določba 53. člena ZDR-1, ki preprečuje delodajalcu, da bi sklenil eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem, za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon ali če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, tujca, ki ima delovno dovoljenje, daljše od dveh let, poslovodjo ali prokurista, vodilnega delavca ali voljenega oziroma imenovanega funkcionarja. Ob tem je izrecno določeno tudi, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi. Posledica kršitve teh določb je domneva, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.