Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu

office-1251401 (1)

Kaj je nadlegovanje na delovnem mestu?

Nadlegovanje pomeni vsako neželeno vedenje, ki je povezano s katero koli osebno okoliščino in ima namen prizadeti dostojanstvo osebe ali pa ustvariti sovražno, ponižujoče, zastraševalno, žaljivo ali sramotilno delovno okolje.

Kaj je trpinčenje na delovnem mestu?

Trpinčenje ali mobing na delovnem mestu pomeni vsako sistematično ali ponavljajoče negativno, graje vredno žaljivo ravnanje ali vedenje, ki je usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v določeni zvezi z delom.

Kakšno nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu poznamo?

V grobem lahko nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu delimo na spolno nadlegovanje in druge vrste nadlegovanja. Spolno nadlegovanje pomeni kakršno koli neželeno, neverbalno, verbalno ali fizično vedenje ali ravnanje spolne narave, katere namen je prizadeti dostojanstvo osebe in kadar gre za ustvarjanje sovražnega, zastraševalnega, ponižujočega, žaljivega ali sramotilnega okolja. Druge oblike nadlegovanja pa pomenijo vsakršno neželeno vedenje, ki ni spolne narave, njihov namen pa je prav tako prizadeti dostojanstvo osebe.

Katere kritične faze trpinčenja na delovnem mestu poznamo?

  1. Faza: sprožilni dogodek (spor med sodelavci, zavist zaradi višine plače, ipd.),
  2. Faza: trpinčenje in stigmatizacija (vsakodnevno izvajanje trpinčenja, sistematičnega manipuliranja z ugledom žrtve – širjenje neresničnih govoric, spremenjena komunikacija z žrtvijo, spremenjene socialne okoliščine (izolacija žrtve), grožnje z nasiljem ali celo dejansko nasilje),
  3. Faza: nadrejeni sprejmejo predsodke o žrtvi za resnične,
  4. Faza: izločitev žrtve (kot posledica nadaljnje stigmatizacije zaradi odsotnosti iz delovnega mesta zaradi bolezni, premestitve na nižje in slabše plačano delovno mesto, psihiatričnega zdravljenja, ipd.).

Povzeto po: Dr. Heinz Leymann, članek Mobbing and Psychological Terror at Workplaces v reviji “Violence and Victims, Vol. 5, No. 2, 1990.

Kaj storiti, če sami postanemo žrtev nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu?

Vsako podjetje bi moralo imeti sprejet pravilnik, kako ravnati v primeru mobinga na delovnem mestu. Žrtev mobinga namreč lahko podjetje upravičeno toži za visoko denarno odškodnino, če v podjetju ni sprejetih ukrepov za preprečevanje nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. V kolikor mobing nad žrtvijo izvajajo sodelavci (eden ali več), se delavec najprej lahko obrne na neposredno nadrejenega ali celo na direktorja podjetja. Vsak delodajalec je namreč dolžan sprejeti notranji akt o preprečevanju nadlegovanja na delovnem mestu in ga v praksi tudi izvajati. V kolikor delodajalec tega ne zagotovi, lahko žrtev mobinga  podjetje toži (odškodninska tožba), nekatera podjetja pa so zaradi tovrstnih tožb celo prenehala poslovati (stečaj).

Če sami postanemo žrtev mobinga, lahko postopamo takole:

  • Vodim dnevnik in si zapisujem o nasilnih dejanjih in nadlegovanju,
  • Shranjujem dokaze mobinga (pisna navodila za delo, elektronska sporočila, zapise žaljivk, groženj, ipd.),
  • Se pogovorim z zaupno osebo, ki ji zaupam,
  • Poiščem še drugo mnenje (mnenje nekoga, ki v dogajanje ni vpleten, ki objektivno gleda na stvari),
  • Raziščem podporo v kolektivu (ali se še komu dogaja kaj podobnega, kako drugi vidijo mojo situacijo, ipd.),
  • Pozanimam se, ali je delodajalec sprejel ukrepe za zaščito zaposlenih in ali jih izvaja,
  • Soočim se s povzročiteljem, v kolikor se počutim dovolj psihološko močnega,
  • Če pogovor s povzročiteljem ne pomaga, sprožim postopek v skladu z internim aktom, v kolikor ga delodajalec ima,
  • Delodajalcu podam pritožbo zaradi kršenja Zakona o delovnih razmerjih,
  • Podam prijavo na Inšpektorat za delo,
  • Podam prijavo na policijo,
  • Poiščem tudi zunanjo strokovno pomoč (sindikat, odvetnik, Zbornica – Zveza, psihološka ali zdravniška pomoč),
  • V skrajnem primeru podam izredno odpoved delovnega razmerja.

Pozorni moramo biti na vsakršno nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu – tako v vlogi opazovalca kakor žrtve in kršitve dosledno prijaviti. Ker je mobing na delovnem mestu razmeroma težko dokazati, je potrebno shranjevati vsakršen dokaz nadlegovanja in si zapisovati vse kršitve.