Honorarno delo je ena izmed tistih oblik zaposlitve, katerih delež v zadnjem času nedvomno narašča. Gre za precej pogost pojav med vsemi tistimi, ki poleg redne službe opravljajo tovrstno delo zaradi dodatnega zaslužka, kot tudi med tistimi, ki se za opravljanje honorarno plačanega dela odločijo zaradi finančne stiske in brezposelnosti. Žal je v današnjem času vse več slednjih.
Dokler honorarno delo pomeni dodatni vir zaslužka poleg varne in stabilne zaposlitve, lahko pomeni za posameznika zagotavljanje dodatnega ugodja in krepitev finančne stabilnosti. Ko pa honorarno delo postane edina oblika zaposlitve, lahko v mnogih primerih pomeni zgolj izhod v sili. Honorarno delo se namreč v marsičem razlikuje od redne zaposlitve. Prva razlika je že v delovnem času – navadno je delovnih ur zgolj nekaj na teden, delo pa ni dovolj obsežno za 8-urni delavnik. Honorarna zaposlitev ne vsebuje plačila prevoznih stroškov, zavarovanja, delovne dobe, dopusta in regresa. Za nekoga, ki se takšnega dela loti, ker drugačne oblike zaposlitve ne dobi, pomeni velik manko glede na redno zaposlitev. Tak honorarni delavec dela malo in navadno za malo denarja, poleg tega mora sam poskrbeti za prevoz in zavarovanje. Honorarno delo poteka na podlagi sklenjene pogodbe – avtorske, podjemne, preko lastnega s.p., kot študentsko delo ipd.
Kdaj se torej odločiti za honorarno zaposlitev? Če seveda ne najdete redne zaposlitve, je lahko honorarno delo začasna vmesna rešitev finančnih težav, vsekakor pa ne pomeni idealnega stanja. S honorarnim delom si po drugi strani pridobite izkušnje in znanja, kar vam gotovo lahko koristi tudi pri nadaljnjem iskanju dela. Če ste zaposleni in želite opravljati poleg rednega dela še honorarno delo, se pred kakršnim koli dogovorom pozanimajte, ali v vaši zaposlitveni pogodbi nemara niste podpisali konkurenčne klavzule, saj v tem primeru za opravljanje honorarnega dela potrebujete še soglasje s strani rednega delodajalca.